Razumevanje in poznavanje funkcionalne anatomije je prvi korak in temelj za uspešno delovanje osebnega trenerja v vadbenem okolju. 

Pri funkcionalni anatomiji boste spoznali 4 temeljna področja, in sicer:

• skeletni sistem (poznavanje in klasifikacija kosti),  
• sklepe oziroma zveze med kostmi, 
• sposobnosti gibanja v sklepih oziroma gibalne vzorce in 
• mišični sistem (poznavanje skeletnih mišic), ki jih pri vadbi najpogosteje uporabimo oziroma aktiviramo. 

Težko si je predstavljati izbiro vaj in sestavo vadbenih programov brez temeljnega poznavanja anatomskih struktur, ki so za gibanje telesa odgovorne.

Biomehanika združuje funkcionalno anatomijo in fiziologijo človeka z osnovami poznavanja sil, energije, moči, navora... se pravi komponent, ki v interakciji z gibanjem delujejo na telo.

Pri biomehaniki boste spoznali predvsem notranjo enoto (globoke mišice, ki stabilizirajo sklepe) in zunanjo enoto (sodeluje z notranjo enoto), ki je sestavljena iz 4 neodvisnih sistemov, in sicer: 

• zadajšnji poševni sistem, 
• prednji poševni sistem,
• globoki longitudinalni sistem in 
• lateralni poševni sistem.

Poznavanje osnov biomehanike je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nastanka poškodb v gibanju in pri izvajanju vaj v vadbenem programu.

Pri fiziologiji mišic boste spoznali mišični sistem in 3 tipe mišičnega tkiva, ki gradijo človeško telo, in sicer:

• skeletno mišično tkivo, 
• srčno mišično tkivo in  
• gladko mišično tkivo.

Največ časa bo osredotočenost na razumevanju sestave in delovanja skeletnih mišic, to je mišic, ki delujejo na skelet in vzdržujejo telesno držo, proizvajajo gibanje in vzdržujejo prenos različnih sil. 

Poleg tega pa boste spoznali tudi različne tipe mišičnih kontrakcij, pri izvajanju vaj za moč in vzdržljivost.

Pri kardiovaskularni fiziologiji boste podrobno spoznali srčno mišično tkivo, ki se funkcionalno deli na dva dela, in sicer: 

• desna polovica, ki črpa deoksigenirano kri (malo kisika, veliko ogljikovega dioksida) v pljuča in
• levo polovico, ki pošilja oksigenirano kri (s kisikom bogato) vsem tkivom v telesu.

Poznavanje in razumevanje zgradbe srčne mišice, krvnega obtoka (mali in veliki krvni obtok), krvnega pritiska ali arterijskega krvnega tlaka, žil odvodnic (arterije), žil dovodnic (vene), vloga krvi v človeškem telesu in krvnih celic, so osnove, ki vplivajo na aerobno vadbo (na primer: tek, kolesarjenje, plavanje...).

Zdravje je dovzetnost posameznika za bolezen, zdrav način življenja pa definiramo kot skupino dejanj in vzorcev obnašanja, ki pozitivno vplivajo na dobro počutje. 

Spoznali boste 2 kategoriji komponent fitnesa, in sicer:

• komponente fitnesa povezane z zdravjem (kardiorespiratorni fitnes, mišična moč, mišična vzdržljivost, gibljivost in telesna sestava) in 
• komponente fitnesa povezane z zmogljivostjo (eksplozivnost, hitrost, koordinacija, ravnotežje in agilnost...).

Pri delu s strankami v vadbenem okolju je potrebno upoštevati, da so v telesu že prisotni različni dejavniki tveganja za zdravje, dejavniki tveganja za nastanek poškodbe, različni zdravstveni simptomi in specifične omejitve skeletno-mišičnega sistema, ki vplivajo na sestavo vadbenega programa in vključevanje različnih komponent fitnesa v vadbeni program.

Pri telesni sestavi boste spoznali razmerje med:

• pusto telesno maso, ki je sestavljena iz okostja oziroma skeleta, sklepov, notranjih organov, krvnih obtočil, živčevja, skeletnega mišičnega tkiva, vode, kože... in
• maščobno maso, ki se deli na maščobo, ki se nahaja v podkožju (podkožna maščoba) in maščobo, ki se nahaja okoli ali v notranjih organov (visceralna maščoba).

Zdravo razmerje med pusto telesno maso in maščobno maso je pomembno za ohranjanje zdravja, prav tako pa je pomembno poznavanje parametrov, ki vplivajo na izmero ali izračun telesne sestave. 

Spoznali pa boste tudi zakaj je visceralna maščoba (visceralna debelost) povezana s številnimi kardiovaskularnimi (srčno-žilnimi) težavami in metabolnimi (presnovnimi) boleznimi.

Pri delu s specialnimi populacijami boste spoznali specifična bolezenska in telesna stanja ter potopke in navodila za delo osebnega trenerja pri specialnih populacijah.

Spoznali boste specifične primere s katerimi se osebni trener najpogosteje sreča v praksi, in sicer:

• astma,
• sladkorna bolezen tipa I, 
• sladkorna bolezen tipa II,
• kardiovaskularne bolezni,
• nosečnost,
• otroci,
• starostniki in
• mikrovaskularne komplikacije.

Pri predhodni obravnavi stranke boste spoznali zakaj je pred pričetkom vadbenega procesa potrebno pridobiti čimveč informacij glede zdravstvenega stanja stranke.

Predhodna obravnava je specifičen postopek usmerjen v pridobivanje informacij s pomočjo obrazcev in vprašalnikov, in sicer:

• pristopno soglasje, 
• zdravstveni vprašalnik,
• PAR-Q vprašalnik, 
• vprašalnik o življenjskih navadah in 
• analiza potreb.

Informacije glede zdravstvenega stanja stranke, dejavnikov tveganja za zdravje, dejavnikov tveganja za povzročitev poškodbe in specifičnih omejitev so izhodišče za sestavo individualnega vadbenega programa.

Pri sestavnih delih vadbene enote boste spoznali kaj so sestavni deli vadbenega programa ne glede na cilj vadbenega programa.

Vadbeni program je, glede na frekvenco vadbe, razdeljen v vadbene enote, ki so sestavljene iz različnih spremenljivk, in sicer:

• ogrevanje (generalno, specifično in funkcionalno),
  
• dinamično raztezanje,
• anaerobna vadba (vaje za mišično moč in vzdržljivost - število vaj, serij, ponovitev, obremenitev...),
• aerobna vadba (trajanje, stopnja obremenitve, frekvenca srčnega utripa ali FSU...),
• ohlajanje in 
• statično raztezanje.

Spoznali boste kako vse vadbene spremenljivke v smiselnem razmerju vključiti v vadeni program in posamezno vadbeno enoto z namenom, da vadbeni program stranke optimizirate.

Pri anaerobni vadbi boste spoznali različne metode in sisteme treninga, ki se vključujejo v vadbeni program.

Anaerobna vadba oziroma anaerobni trening predstavlja aktivnosti pri katerih kisik ne more zagotoviti energijskih potreb delujočim mišicam, kar pomeni, da se energija potrebna za mišično kontrakcijo pridobiva iz:

• glikogena (jetrni in mišični),
• ATP (adenozin trifosfat) sistema in
• CP (kreatinfosfat) sistema.

Spoznali boste predvsem metode treninga, ki so v praksi osebnega trenerstva najpogosteje uporabljenje, in sicer:

• metoda prioritete, 
• metoda piramide in pol piramide,
• metoda superserij,
• kontrastna metoda,
• kompleksna metoda,
• metoda z odvzemanjem bremena,
• krožna metoda,
• metoda laktatne tolerance in
• metoda negativnih ponovitev.

Pri aerobna vadba boste spoznali različne meritve in formule za izračun frekvence srčnega utripa (FSU), izračun vadbenih območij treninga in razlike med nizko intenzivno in visoko intenzivno aerobno vadbo.

Aerobno vadbo opredelimo kot vadbo za krepitev kardiovaskularnega (srčno-žilnega) in respiratornega (dihalnega) sistema, predstavlja pa enega izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo in kvaliteto življenja. 

Spoznali boste formule za izračun FSU, ki so v praksi osebnega trenerstva najpogosteje uporabljene, in sicer:

• formula 220 - leta,
• kompleksna formula za izračun FSU,
• metoda srčne rezerve,
• formula za izračun FSU za starostnike in
• formula za izračun FSU za prekomerne posameznike.

Pri gibljivosti boste spoznali zakaj je ustrezna gibljivost skozi življenje v tesni povezavi z ohranjanjem funkcionalnih sposobnosti telesa (sposobnosti gibanja) in ohranjanjem neodvisnosti v starosti.

Spoznali boste dejavnike, ki vplivajo na obseg gibanja v sklepih, in sicer:

• mišični dejavniki, 
• vezivna tkiva, 
• nevrološki dejavniki, 
• spol in starost, 
• telesna masa, 
• imobilizacija,
• bolečina in/ali poškodba in 
• bolezensko stanje.

Poleg tega pa boste spoznali tudi 2 temeljni tehniki za vadbo gibljivosti, in sicer:

• dinamično raztezanje in 
• statično raztezanje.

Pomanjkanje gibljivosti je pogost vzrok za poškodbe mišično-skeletnega sistema. Omejen obseg gibanja v sklepih (ROM) se odraža v porušeni telesni simetriji, skrajšane mišice vlečejo kosti in porušijo normalno poravnavo telesa, pojavi pa se tudi preobremenjevanje mehkega tkiva.

Pri praksi v vadbenem okolju, ki predstavlja kar 70% vseh ur predavanj, boste spoznali filozofijo organizacije AFP, ki temelji na povezovanju funkcionalne anatomije v teoriji z gibanjem človeškega telesa v praksi.

Teorija gibalnih vzorcev (TGV) razdeli telo na 3 temeljna področja, iz katerih glede na gibanje v sklepih izhajajo vaje za moč in vzdržljivost, ki sestavljajo vadbeni program, in sicer:

• trup (vaje za mišice trupa), 
• spodnji del telesa (vaje za mišice nog) in 
• zgornji del telesa (vaje za ramenske, hrbtne in prsne mišice ter mišice nadlahti in podlahti).

Prejeli boste celovito znanje s področja dela v vadbenem okolju, učinkovitih principov treninga, zakonitosti delovanja energetskih sistemov, razumevanja omenjenih konceptov ter njihovega prenosa v prakso.

Pri osnovah prehrane boste spoznali zakaj je zdrava in uravnotežena prehrana strank pomembna za doseganje rezultatov in ciljev vadbenega programa.

Pri osnovah prehrane boste spoznali:

• makrohranila, 
• mikrohranila, 
• športno prehrano in 
• upravljajnju s telesno težo.

Cilj zdravega in uravnoteženega prehranjevanja je predvsem ohranjanje in izboljšanje zdravja, izboljšanje kakovosti življenja, preprečevanje bolezni pomanjkanja oziroma deficitarnih bolezni in preprečevanje nastanka civilizacijskih bolezni.